Slovenski etnografski muzej

Slovenski etnografski muzej je odprta kulturna hiša s pestro programsko ponudbo. Je kulturno stičišče in srečevališče, ki si prizadeva pospeševati poznavanje in spoštovanje etnološke dediščine v družbi. Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev – slovenskih (zamejskih, izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih –, bogatega izobraževalnega programa in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o neoprijemljivi dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

Slovenski etnografski muzej je osrednja, nacionalna etnološka muzejska ustanova s slovenskimi in z zunajevropskimi zbirkami s področij materialne, socialne in duhovne kulture, ki skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje. Njegov zgodovinski zametek pomenijo »etnografske« oziroma »narodopisne zbirke« Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821. Med najstarejše pridobitve v njih sodijo modeli slovenskih kmečkih orodij iz leta 1833 in zbirka indijanskih predmetov iz Severne Amerike (donacija slovenskega misijonarja Barage) iz leta 1837. Etnografski muzej je bil formalno ustanovljen leta 1923. Njegove zbirke kulture gospodarskih načinov in prometa, obrti in trgovine, bivalne in oblačilne kulture, socialne in duhovne kulture in likovnih virov  danes štejejo več kot 30.000 slovenskih in okrog 10.000 zunaj evropskih predmetov z vseh celin. V Slovenskem etnografskem muzeju so tudi osrednji etnološki arhiv in fotoarhiv, videoteka, fond etnografskih filmov, fonoteka in za javnosti odprta strokovna knjižnica.

Mejniki

1821 -  Ustanovitev Kranjskega deželnega muzeja. V njegovem okrilju začnejo nastajati etnografske zbirke.

1923 - Ustanovitev Kraljevega etnografskega muzeja.

1926/27 - Izide prvi letnik Etnologa, znanstvene periodične publikacije muzeja.

1948 - Začetek obsežnega raziskovalnega in zbirateljskega dela muzejskih terenskih ekip. Do leta 1961 se jih zvrsti osemnajst. Posledica je izjemna rast muzejskih zbirk.

1991 - Izidejo Votivi, prva muzejska zbirka (s katalogom in spremno študijo) v novi knjižni zbirki Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja. Muzej začne s publiciranjem zbirk razkrivati bogato dediščino nacionalnega in širšega pomena.

1994 - Vlada Republike Slovenije dodeli Ministrstvu za kulturo južni del stavbnega sestava nekdanje vojašnice ob Metelkovi ulici: za Slovenski etnografski muzej in za druge potrebe v kulturi.

1995 - Muzej dobi v kompleksu v rabo dve hiši: večjo, v celoti namenjeno razstavni dejavnosti, in manjšo, namenjeno drugim dejavnostim.

1995 - Razpis javnega arhitekturno-urbanističnega natečaja. Avtorja nagrajene natečajne rešitve sta brata Samo in Gorazd Groleger s sodelavci.

1997 - Dokončanje prenove. Zgodovinska prelomnica: preselitev muzeja iz Narodnega muzeja v nove prostore na Metelkovi.

2001 - Ustanovitev donatorskega »Muzejskega čebelnjaka«, svojstvene vezi muzeja z obiskovalci

2002- Začetek gradbenih del na razstavni hiši

2004 - 2. december, kot adventni dar, slavnostno odprtje nove razstavne hiše z razstavami in drugim muzejskim programom.

2006 - marec, odprtje stalne razstave »Med naravo in kulturo«

2007 -  Valvasorjeva nagrada za prvi del stalne razstave Med naravo in kulturo

2008 -  Prenos zbirk predmetov  v nove depojske prostore na Metelkovi 

2009 – Odprtje (predvidoma decembra) drugega dela stalne razstave Jaz, mi in drugi: Podobe mojega sveta