Muzej pošte in telekomunikacij

 

in short

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu sta na ogled zbirki zgodovini pošte in telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Preizkusite lahko Morsejev aparat ter ročno in avtomatsko telefonsko centralo. V času šolskih počitnic pripravljamo delavnice za otroke.
Museum of Post and Telecommunications in Polhov Gradec
© Technical Museum of Slovenia
Logo: Muzej pošte in telekomunikacij

Muzej pošte in telekomunikacij

in detail

Muzej pošte in telekomunikacij je enota Tehniškega muzeja Slovenije, ki ima od junija 2008 svoje prostore v graščini v Polhovem Gradcu. V muzeju so na ogled stalni zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikacij, dve začasni zbirki "Telegrafistke in telefonistke" in "Začetki mobilne telefonije v Sloveniji" ter občasne priložnostne razstave. V muzeju domuje tudi Živin kotiček, ki je namenjen najmlajšim obiskovalcem.

V zbirki Zgodovina pošte je prikazan razvoj pošte od prazgodovine do danes. Ogledate si lahko makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov, poštne nabiralnike, uniforme poštarjev iz različnih obdobij, pisemske tehtnice in različna poštna prevozna sredstva.

Drugi del muzeja nas popelje skozi zgodovino telekomunikacij, od prvih električnih telegrafov, telefonov, teleprinterjev in telefoto naprav do prve avtomatske telefonske centrale koračnega tipa v takratni Jugoslaviji iz leta 1927, ki še vedno deluje in jo je v muzeju mogoče preizkusiti. Obiskovalci lahko preizkusijo delovanje Morsejevega aparata, teleprinterjev, preko telefona poslušajo kako so telefonirali v preteklosti, si ogledajo delovanje induktorskega ter avtomatskega telefonskega aparata, omrežne kable in orodje, ki so ga uporabljali monterji na omrežnih sistemih.

V času poletnih počitnic v muzeju potekajo tematske delavnice za predšolske in šolske otroke. Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 15. uri se lahko pridružite vodenemu ogledu muzejskih zbirk. Razpored prireditev je objavljen na spletni strani: www.tms.si
Muzej pošte in telekomunikacij
Arheološka izkopavanja na mestu današnjega gradu, ob njegovi obnovi v devetdesetih letih 20. stoletja so pokazala da graščina izvira iz 14. in 15. stoletja.

Glede na prvo pisno omembo je grad najverjetneje stal že leta 1315 in je bil verjetno lesen, prva zidana faza pa sega v časovne okvire 14. in 15. stoletja. Višina prvotnega »stolpastega« dvora je verjetno segala vsaj do višine današnjega nadstropja, medtem, ko je bilo drugo nadstropje leseno. V graščini so še prepoznavni elementi iz prvih gradbenih faz, omeniti velja lesen strop in kamnite gotske portale v notranjščini.

Podoba graščine se nam je ohranila v bakrorezih Antona Trosta iz Valvasorjeve Topografije (1679) in Slave Vojvodine Kranjske (1689).
Renesančni volumen grajske stavbe je bil tako dokončno definiran pod lastništvom grofa Jurija Khisla, potomca lastnika steklarne na Fužinah v Ljubljani. V tistem času so bila okna graščine tudi že zastekljena o čemer pričajo pihanci, najdeni med arheološkimi izkopavanji.

Proti koncu 17. stoletja je bila spremenjena grajska fasada, ki je postala somerna, portal je izgubil renesančno trikotno čelo, kar je na bakrorezu še vidno. Vogale stavbe so poudarili s slikanim šivanim robom. Viri poročajo, da je Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten, ki je leta 1658 postal lastnik, dal graščino prenoviti, zgradil je grajsko kapelo, na dvorišču pa razgledni stolp z uro in Neptunov vodnjak.

Konec 18. ali v začetku 19. stoletja je bil graščini dograjen še zadnji severozahodni vogal. V tem času je nastal tudi današnji glavni portal in vsa okna na glavni fasadi so dobila enotne kamnite okvirje.

Polhov Gradec
Po rodbinski liniji Bilichgraetzov je posestvo v prvi polovici 19. stoletja prešlo v posest kranjske plemiške rodbine, Ursini Blagaj. Grof Rihard Ursini Blagaj (1786-1858) se je namreč leta 1808 poročil s sedemnajstletno baronico Antonijo Polhograjsko, solastnico dvorca in se preselil v Polhov Gradec. V njegovem času je graščina postala zbirališče razsvetljencev. Tu je grof Blagaj petdeset let upravljal posestvo, podpiral in pospeševal je razvoj kmetijstva, domače obrti, bil je velik zagovornik in mecen umetnosti ter se zavzemal za vsestranski razvoj teh krajev. Bil je tudi prvi župan Polhovega Gradca. Ob gospodarstvu se je intenzivno ukvarjal z mineralogijo in botaniko. Leta 1837 mu je kmet iz Polhovega Gradca prinesel neznano rastlino, ki jo je že naslednji dan poslal v Deželni muzej v Ljubljano svojemu prijatelju botaniku Henriku Freyerju, ki jo je po najditelju poimenoval Blagajev volčin.

Leta 1875 je posestvo kupila Luiza Urbančič iz Preddvora, njegova zadnja lastnica pa je bila Ana Delago. Po končani drugi svetovni vojni so graščino nacionalizirali in inventar razgrabili. Pozneje so v njej uredili osnovno šolo, ki je tu domovala do leta 1969. Graščina je nato propadala vse do devetdesetih let, ko je bila pod vodstvom Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo kulturne dediščine obnovljena. Leta 1999 je bila skupaj s parkom in Neptunovim vodnjakom razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2008 pa s strani lastnika, Ministrstva za kulturo, predana v upravljanje Tehniškemu muzeju Slovenije.
Admission
2,50/1,60 EUR
The museum on google maps:

keywords

Visitor entrance

Muzej pošte in telekomunikacij
Polhov Gradec 61
1355 Polhov Gradec
Slovenia
view on a map

Opening Times

Sun
10:00 - 17:00
Mon
-
Tue
10:00 - 17:00
Wed
10:00 - 17:00
Thu
10:00 - 17:00
Fri
10:00 - 17:00
Sat
-
1st November,25th and 26th December, 1st January, 2nd JanuaryEaster: closed

euromuse.net - The exhibition portal for Europe