Med naravo in kulturo - zakladnica slovenske in zunajevropske dediščine vsakdana in praznika

Na njej kustosi SEM pripovedujejo svojo zgodbo njihovih zgodb: predstavljajo bogastvo namenov, za kakršne so naši prednamci predmete izdelovali, jih uporabljali in kako so se skozi prostor in čas razlikovale in spreminjale njihove oblike, ki jih pogojuje univerzalna težnja po preživetju v naravnem okolju, v katerem smo se rodili.

V uvodu stalna razstava seznanja obiskovalca z zgodovinskim uvidom v razmerje med človekom in predmeti, z regionalno, družbeno in zgodovinsko sporočilnostjo zbirk SEM in z muzejskim/etnološkim odnosom do predmeta. Vstopna uvodna zgodba, naslovljena Predmeti življenja, predmeti poželenja, je torej zgodba o razmerju in odnosu med človekom in predmeti; o slovenski predmetni dediščini, ki nam pripoveduje o svojih raznovrstnih pomenih. Je zgodovina Slovenskega etnografskega muzeja, njegovih zbirateljev in zbirk. Predstavljeni so predmeti, ki veljajo za "tipično slovenske", in slovenska etnološka območja s svojimi značilnostmi v stavbarstvu, noši, plesu in govoru.

Voda in zemlja (O virih in načinih preživljanja) je naslednji razstavni sklop v katerem so predstavljeni predmeti za nabiranje, lov, ribolov, pridelovanje in predelovanje hrane; obrtna orodja, obrtni izdelki, obrti, kot so lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo, urarstvo, čevljarstvo... Opozarja pa tudi na ekonomski vidik izseljenstva.

Potrebno in nepotrebno oziroma o porabi je del razstave, v katerem razkrivamo potrošnjo predmetov, namenjenih oblačenju in bivanju. Predstavljeni so predmeti v zvezi z domom, povezani z ogrevanjem in razsvetljavo, pripravo hrane in uživanjem hrane, shranjevanjem stvari, spanjem, vzdrževanjem čistoče in varovanjem doma; oblačila od njihove zaščitne vloge do statusnega simbolnega pomena oblačil, pomena za videz; oblačilne sestavine in dodatki - pokrivala, nakit ter tekstil in njegovo izdelovanje.

Družbeno in duhovno oziroma o odnosu do sveta je razstavni sklop, v katerem predmeti pripovedujejo o ljudski likovni umetnosti (poslikane panjske končnice, slike na steklu...), o šegah (božično-novoletne, velikonočne, pustne...), o ljudski glasbi (glasbila, ki so jih uporabljali ljudski godci), o ljudski religioznosti (svetniki, votivi) in drugih.

Svojstven del razstave predstavlja Odsev daljnih svetov (Avstralija, Oceanija, Azija, Ameriki, Afrika), ki ponuja strnjen pogled na predmete iz zunajevropskih muzejskih zbirk. Le-te pričajo o stikih Slovencev (Friderik Baraga, Paul Schebesta, Ignacij Knoblehar, Anton Codelli, Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kavase - Marija Skušek, Aleš Bebler in Vera Hreščak - Bebler, Anton Lavrin, Anton Petkovšek in Ivan Švegel) z zunaj evropskimi kulturami kakor tudi o kulturah samih.

Povezovalni razstavni člen med slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami je Etno AbecedaŽ - labirint s predmeti in pojmi od A do Ž. To je prostor za odkrivanje, raziskovanje in igro, namenjen najmlajšim, mladim in manj mladim obiskovalcem.

Stalno razstavo spremljajo multivizija Kdo sem, kdo smo, etnografski film Čupa, plovilo slovenskih ribičev, devetnajst avdiovizualnih kolažev in dodatni film Spomini nabrežinskega ribiča.